Ponovno se odpira kamnolom Griža, v Kubedu so na nogah! Ko je propadli gradbeni velikan Primorje leta 2012 končal v stečaju, so se dela v Kamnolomu Griža Kubed zustavila. Zdaj se je pojavil investitor, podjetje VOC Ekologija iz Šentjurja, ki je od Primorja v stečaju odkupil petino zemljišč v kamnolomu.
A pojdimo najprej v Kubed, kjer so domačini ustanovili Civilno iniciativo Griža Rižana. Kot pravijo, se jim je po letu 2012, ko so zaprli kamnolom, komaj uspelo malce odpočiti od hrupa, prahu in tresljajev, opomogla si je narava in predvsem življenje v reki Rižani. Podatki, s katerimi so nas seznanili, so osupljivi. Mimo hiše na naslovu Kubed 1 se je od leta 2000 do 2012, ko so bila dela na avtocestah na višku, po makadamski cesti dnevno peljalo tudi 600 tovornjakov. Posledica? Neprestano tresenje tal in razpoke na hišah. Krajani zdaj trepetajo, da bi se kaj takega ponovilo.
“Tudi mi se držimo za glavo ob takih podatkih,” pravi Jože Kržišnik iz Civilne iniciative Griža Rižana. Od kamnoloma je Vas oddaljena približno 500 metrov, a glede na to, da namerava šentjurski investitor območje razširiti, bo prva hiša praktično oddaljena le še 300 metrov! Med drugim namerava zgraditi nov priključek na državno cesto Črni Kal–mejni prehod, za potrebe sanacije pa izvajati miniranja.
Kot poudarjajo krajani Kubeda, Kortin in Črnega Kala na večino postavljenih vprašanj od VOC Ekologije niso dobili odgovorov, ali pa so ti bili zelo nejasni in splošni. Predvsem jih motijo polresnice, tako na strani investitorja kot Mestne občine Koper. Med drugim, da regija nima centra za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov.
Kot poudarja Kržišnik: “Ne drži, center za ravnanje z gradbenimi odpadki je v Izoli in ga vodi Komunala Izola. Kot tudi ne drži, da občina nima asfaltne baze. Osem kilometrov zračne razdalje je do kamnoloma Črnotiče, kjer ima asfaltno bazo podjetje Asfalti Ptuj. Veliko je polresnic, ki so uporabljene za opravičevanje nekih programov.”
Oglasili so tudi v Ribiški družini Koper, kjer pravijo, da bo ponovno obratovanje kamnoloma Griža imelo pogubne posledice na floro in favno reke Rižane. Skozi kamnolom teče potok, ki je ob večjih nalivih v času obratovanja kamnoloma s seboj prinesel droben kamnit prah, ki nastaja ob mletju apnenca, in v Rižani nato tvoril gosto belo emulzijo, da je bilo dno reke v dolžini več kilometrov prekrito z belim muljem, ki je nastajal z usedanjem drobnih delcev, ponekod debelim tudi več kot pet centimetrov.
Mulj je zadušil talno rastlinje in mikroorganizme, s tem pa vzel ribam hrano. Ob tem predlagajo, da se kamnolom čim prej sanira, ozeleni in za vedno zapre, saj bo vsaka ponovna podelitev rudarskih pravic skrajno škodljiva za reko Rižano.
Krajani združeni v civilno iniciativo med drugim zahtevajo sanacijo kamnoloma brez miniranja in brez odprtja centra za predelavo gradbenih odpadkov ter brez širjenja, sanacijo izključno z apnencem iz kamnoloma in brez vnašanja onesnaženih zemljin.
A.P.
