V okviru NIB (nacionalni inštitut za biologojio) deluje Morska biološka postaja Piran.
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo praznuje 50 let svojega delovanja. Raziskovalci morske biološke postaje Piran so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije. Raziskave morske biodiverzitete so ključnega pomena pri razumevanju dogajanja v morju in vpliva antropogenih dejavnikov na okolje. Obenem so tovrstne raziskave neobhodne za oceno ekološkega in okoljskega stanja morja kot ju opredeljuje evropska okoljska zakonodaja. Postaja je bila ustanovljena leta 1969. kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Sprva je domovala v Portorožu, po desetletju pa se je preselila v prostore nekdanje tovarne mila v Bernardinu, kjer so del tovarniških prostorov preuredili v za takratne razmere sodobno stavbo. Vzporedno se je za nekaj let preimenovala v Morski raziskovalni in izobraževalni center, nato pa ponovno prevzela prvotno ime. Četrt stoletja pozneje je sledila celovita prenova dotrajanih in zastarelih laboratorijev ter ostalih prostorov in v letih od 2004. do 2006. se je Morska biološka postaja Piran preselila v novo zgrajeno stavbo na isti lokaciji.
Prve raziskave so namreč obsegale popise flore in favne morja, nato so za nekaj časa v sodelovanju z Delamarisom raziskovalci spremljali tudi ekonomsko pomembne ribje vrste v severnem Jadranu, skozi desetletja pa se je področje raziskav širilo glede na poklicno strukturo zaposlenih ter potrebe domače in mednarodne strokovne javnosti.V okviru raziskav preučuju odziv bakterijske združbe na spreminjajoče fizikalno-kemijske dejavnike, prekomerna cvetenja fitoplanktonskih vrst, masovno pojavljanje želatinoznega zooplanktona, pojavljanja prekomernih količin organske snovi (pojav makroagregatov oz. sluzenja morja) in odziv na pojav hipoksije/anoksije. Raziskovalno se ukvarjajo tudi s preučevanjem odziva mikroorganizmov na antropogene pritiske ter klimatske spremembe v morskem okolju.
Na Morski biološki postaji se že vrsto let (od 1976) ukvarjajo s področjem meiofavne. Gre za bentoške nevretenčarje velikostnega razreda od 38 µm do 1 mm, zastopane s skoraj vsemi živalskimi debli; najdenimi v morju, predvsem pa je to združba glist in harpaktikoidnih rakov. Zaradi hitrega razmnoževalnega cikla in kratke življenjske dobe, so predstavniki meiofavne primerni kot indikatorji onesnaženja, tudi zato, ker igrajo ključno vlogo pri razgradnji detrita in s tem vplivajo na kroženje hranilnih soli in energije.
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo praznuje 50 let svojega delovanja. Pol stoletja aktivnega ukvarjanja s preučevanjem morskih ekosistemov je ustvarilo bogato zakladnico znanja o življenju in procesih pod morsko gladino. V času naglih in v veliki meri zaskrbljujočih sprememb, ki so jim izpostavljeni planetarni ekosistemi, je čim boljše poznavanje njihovega stanja in pritiskov, ki so jim izpostavljeni, še toliko bolj ključno. Brez časovne perspektive in podatkov, ki nam lahko dajo bolj celostno sliko, bi današnja tveganja mnogo težje ocenjevali.
Vesel rojstni dan! A.P.
